7: PTUJSKA GORA, bazilika Marije zavetnice, n. v. 352 m

Nastanek Marijinega romarskega svetišča, ki velja za biser gotike in najlepši slovenski kulturni spomenik, je še vedno zavit v skrivnost. Pozidali naj bi ga Ptujski gospodje (Bernard III.), najverjetneje po zaobljubi na prelomu iz 14. v 15. stoletje, in ga poimenovali Maria Neustift.
Leta 1473 se v različnih listinah kraj že uradno imenuje Mons gratiarum oziroma Gora milosti. To ime se je ohranilo vse do turških vpadov, ko je po legendi dobila ime Črna gora. Božja pot je znova zaživela leta 1615, ko so jo prevzeli jezuiti. S cerkvijo in na novo pozidano veliko romarsko hišo so gospodarili do ukinitve reda 1773, nato so z njo stoletje upravljali škofijski duhovniki. Leta 1937 so jo prevzeli Frančiškanovi bratje minoriti, ki na Gori delujejo še danes. Kmalu po prihodu minoritov sta se najprej župnija in nato tudi sam kraj preimenovala v Ptujsko Goro. Bratje minoriti so vodili tudi zadnjo nekajdesetletno prenovo svetišča pred 600-letnico posvetitve, ki so jo obeležili leta 2010, ko je bila cerkev 16. maja razglašena za baziliko Marije zavetnice.
Cerkev se ponaša z elegantno zunanjščino, stranske fasade obdajajo na vrhu okrašeni oporniki, ki objemajo celotno stavbo, z osmerokotnim zvonikom. Nad glavnimi vhodnimi vrati je nekoč kraljeval relief Marije zavetnice s plaščem, ki so ga jezuiti prenesli na baročni glavni oltar, postavljen leta 1764. Relief je izklesan iz enotnega kamna, angeli pa razprostirajo plašč, pod katerim je zavetje našlo 82 oseb. Med njimi so poskušali odkriti podobe cerkvenih dostojanstvenikov ter rodbine Celjskih grofov in znamenitih sodobnikov. Umetniki iz parleijanskega kroga so naredili tudi kamnita gotska oltarja: rožnovenski oltar in oltar sv. Sigismunda. Celjski oltar v južni apsidi je nastal sočasno s cerkvijo in je bogato okrašen s figurami in maskami ter grbi Celjskih grofov.


Freske v nekdanji križevi kapeli pod korom, ki upodabljajo dogodke iz Jezusovega in Marijinega življenja ter življenja svetnikov, so prvotne, prav tako so trije reliefi v zimski kapeli v obrambnem stolpu – Poklon treh kraljev, Marijina smrt in Angel z grbom – iz časa nastanka cerkve.
Nov pečat so cerkvi po prihodu leta 1937 dali Frančiškovi bratje minoriti, z modernimi vitraži in portretom minoritskega patra sv. Maksimiljana Kolbeja ter novim križevim potom, ki ju je ustvaril kipar Viktor Gojkovič. Njegovo delo so tudi vrata z reliefom Marije, upodobljenim papežem Janezom Pavlom II. in škofom Slomškom, v spomin na razglasitev Slomška za blaženega.
V cerkev vodi mogočno baročno stopnišče, ki ga stražita kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Florjana, deli Jožefa Strauba iz sredine 18. stoletja.
Romanja potekajo skozi vse leto, večji romarski shodi pa so na 7. velikonočno nedeljo (obletnica razglasitve bazilike); ob Marijinih praznikih: 15. avgusta, 8. septembra, 8. decembra. 2. julija je praznik ptujskogorske Matere Božje – Šentvoršca.
Od novega parkirišča do cerkve je na novo urejena romarska pot miru s skrivnostmi rožnega venca. Kot zadnja postaja na tej poti je na novo urejena romarska hiša, ki je namenjena pripravi obiskovalcev in romarjev na vstop v svetišče.

 

Župnija Ptujska gora
Ptujska gora 40
2323 Ptujska gora
Tel: +386 (0)2 794 42 31
E-mail: minoriti.ptujska.gora@rkc.si
Web: www.ptujskagora.eu
 

Fotografija cerkve:
PTUJSKA GORA, bazilika Marije zavetnice, n. v. 352 m

Opis: Bazilika Marije zavetnice, Ptujska gora

Fotografija cerkve:
PTUJSKA GORA, bazilika Marije zavetnice, n. v. 352 m

Opis: Bazilika Marije zavetnice, Ptujska gora